Supervizor

O SUPERVIZORJU

Pričujoča spletna storitev splošni javnosti, medijem, stroki in državnim organom omogoča vpogled v izdatke javnih institucij, ki se nanašajo na blago in storitve. Javna osvetlitev toka denarja med javnim in zasebnim povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča argumentirano razpravo o sprejetih in načrtovanih investicijah ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem. Komisija za preprečevanje korupcije s tem projektom odpira novo paradigmo transparentnosti delovanj države in omejevanje korupcijskih tveganj. Temeljno poslanstvo KPK je namreč: krepitev delovanja pravne države, integritete in transparentnosti, odpravljanje korupcijskih tveganj in nasprotja interesov.

Informacijska pooblaščenka o SUPERVIZORJU: "Eno od osnovnih načel funkcioniranja zdrave družbe, ko mora zagotovo biti prvi zgled država sama, je poštenost. Poštenosti kot načela pa ni mogoče preverjati brez informacij. V demokratičnih družbah mora zato biti javnosti dana možnost, da si sama ustvari mnenje o ravnanju javnih organov, njenih uslužbencev in nosilcev javnih funkcij. Pričujoča aplikacija je odlično orodje za ta namen."

Komisija za preprečevanje korupcije je podatke o pravnih subjektih pridobila iz registrov AJPES-a, iz seznama davčnih zavezancev, od Uprave za javna plačila, s strani Ministrstva za finance in Uradnega lista Republike Slovenije. Komisija zase do objavljenih podatkov ne opredeljuje in tudi ne prevzema odgovornosti za njihovo točnost. Iz podatkov, ki se izpišejo med zadetki, ne izhaja nujno zaključek, da je bil prejemnik sredstev iz sektorja države tudi končni koristnik teh sredstev. Gre za podatke o izplačilih. Celovito informacijo o podlagi za konkretno izplačilo lahko dobite pri posameznem proračunskem uporabniku.

Aplikacija ne omogoča vpogleda v podatke pravnih oseb zasebnega prava (npr. DARS, komunale, Slovenske železnice, ipd…) čeprav so v 100% javni lasti. Razlog je v tem, da ti subjekti ne poslujejo preko državne zakladnice; povedano drugače - njihovi računi so pri komercialnih bankah. Komisiji ti podatki niso dostopni, razen v primeru konkretnega suma korupcije. Vsekakor pa to dejstvo postavlja - po mnenju Komisije - legitimno vprašanje, kakšna je lahko (ali bi morala biti) preglednost poslovanja omenjenih družb.