Katero zakonodajo upoštevati?

Ker še nisem imel tovrstne situacije, povprašam za nasvet, saj je kdo verjetno že imel kakšen podoben primer. Katero zakonodajo (terms & conditions, refund policy, ...) je potrebno upoštevati, v kolikor je lastnik domene, blagovne znamke in samega spletnega mesta (spletna trgovina) drugo podjetje (iz druge države) kot pa prodajalec (retailer), ki procesira/odpremlja naročila in izdaja račune (slovensko podjetje)?

10 odgovorov

Kolikor mi je znano, se vedno upošteva trg, na katerega se prodaja, ne glede na to, kdo in kje je lastnik, kje je strežnik, itd. Recimo Amazon .com, .co.uk, .de ... vse to so trgi, in temu sledi vse ostalo, tudi varstvo potrošnikov, garancija, cookie policy ...

Tako sem tudi predvideval - torej da lastnik v tem primeru nima nobene veze, temveč se upošteva vedno zakonodaja države, iz katere je prodajalec, ki izstavi račun. Konkretno bi se prodaja preko spletne trgovine vršila v EU države, ki še nimajo svojega distributerja.

Jaz sem 95% prepričan, da se upošteva zakonodaja trga, ne prodajalca. Sepravi, če prodajaš v Nemčiji, moraš spoštovati nemško zakonodajo.

Hm, to mi je nekoliko čudno, da bi se moral prilagajati vsakemu kupcu, lahko pa da se motim. Torej, če jaz, kot slovensko podjetje prodam preko spletne trgovine izdelek kupcu v UK, bo zanj veljala UK zakonodaja, če pa preko iste spletne trgovine kupci kupec iz Češke, bi moral za tega kupca spoštovati zakonodajo iz njegove države?

Ne me držat za besedo, ampak meni je logika sledeča (vendar za to nimam pravne podlage. Bi res bilo fino vedet - bom vprašal kolega, če kaj ve):

Verjetno Čehu, ki kupi v UK trgovini prodaš po UK pogojih. Bi pa rekel, da se stvar spremeni, če Čeh v UK trgovini izbere češki jezik in potem kupi v češki trgovini, ki je del UK trgovine. Oziroma če kupuješ na Amazon.co.uk, kupiš po UK pogojih, če pa v .de, pa po DE pogojih.

Mika:
Ne me držat za besedo, ampak meni je logika sledeča (vendar za to nimam pravne podlage. Bi res bilo fino vedet - bom vprašal kolega, če kaj ve):

Verjetno Čehu, ki kupi v UK trgovini prodaš po UK pogojih. Bi pa rekel, da se stvar spremeni, če Čeh v UK trgovini izbere češki jezik in potem kupi v češki trgovini, ki je del UK trgovine. Oziroma če kupuješ na Amazon.co.uk, kupiš po UK pogojih, če pa v .de, pa po DE pogojih.

to da ti jezik spremenis, definitivno ne vpliva na pogoje.

A ni tako, da morajo EU trgovine DDV zaračunavati po stopnji, ki velja v državi kupca (velja za EU kupce).

Se pravi, nemška trgovina nemcu zaračuna 19% vat, slovencu 22%?

sasok šele ko dosežeš določen promet v posamezni državi.
Ta znesek si države lahko določajo same, se mi zdi.
Do takrat pa zaračunavaš DDV države v kateri imaš sedež.

Glede na posredovane informacije me zanima ali kdo ve kateri je tisti glavni parameter, ki določuje trg spletne trgovine - ali je to domena, ali je to jezik, torej kako definirati na kateri trg prodajaš. Primarni cilj spletne trgovine so namreč EU kupci in nekako nerazumljivo mi je, da bi moral za vsakega kupca iz druge države posebej oblikovati pogoje poslovanja, vračil itd.

urosbe:
Glede na posredovane informacije me zanima ali kdo ve kateri je tisti glavni parameter, ki določuje trg spletne trgovine - ali je to domena, ali je to jezik, torej kako definirati na kateri trg prodajaš. Primarni cilj spletne trgovine so namreč EU kupci in nekako nerazumljivo mi je, da bi moral za vsakega kupca iz druge države posebej oblikovati pogoje poslovanja, vračil itd.

To se presoja se od primera od primera. Relevantna tukaj je uredba Rim I. Kakšna je pa trenutna praksa glede uporabe prava v takšnih primerih, pa lahko najdeš v kakšnih člankih ali pa sodni praksi.