Koliko dati državi?

19 naročnikov

Zdravo!

Evo nas zopet se bliža rok oddaje bilanc 2014. Že par let sem v tem poslu (s.p.) pa še vedno totalni amater. Zdi se mi, da nam gre kljub povečevanju prodaje iz leta v leto slabše. Res nevem kaj delamo narobe ampak, če ne bi malce improvizirali kar se stroškov tiče bi že 3× lahko zaprli oz. vzeli kredit, da se državi poplača dajatve, ker bi bil dobiček preogromen.

Vse skupaj bi bilo čisto ok, če bi to veljalo za vse. Gledam pa na Ajpes-u podjetje v našem rangu pa tudi precej večja podjetja npr: 400-700k prometa, 0 zaposlenih, s.p. oblika, in potem ima pri 400k prometa 350k stroškov storitev. Kako je to sploh možno, kaj se zgodi, ko k takemu potrka inšpekcija? Ali postavljam čisto napačna vprašanja in inšpekcija spletnih trgovin do 1mio prometa sploh ne povoha (razen če ni prijave), ker ni časa za take male?

Res bom extra hvaležen komu za bilo-kakšno informacijo. Nevem morda imam prepoštenega računovodjo ali kaj. Tu na forumu gledam nekateri s podjetjem, ki koplje rudo (dopoldan), popoldan prodajajo domene brez kakršnihkoli registriranih dejavnosti. Meni pa računovodja koleba, če bi upal dati v stroške določene predmete, ki so v povezavi z delovanjem podjetja.

Res je najbolje, da gremo na Sejšele, je že kdo probal kaj podobnega, kakšen promet sploh rabiš za to?

Rad bi poudaril, da sploh ne gre zato, da ne bi želel plačati DDV-ja, gre zato, da "konkurent", ki mi spotoma ukrade vse artikle + opise potem obrača te številke in na koncu mu pri /3 moje prodaje ostane več, ker vse obdrži jaz pa financiram državo.

lp

sasok:

A ni po novem sporno imeti lastniški doo in sp ter si medsebojno izdajati storitvene račune?

Ja, medsebojno izdajanje računov je lahko zelo hitro sporno. Hoja po tankem ledu.

Sama zaposlitev v d.o.o. in popoldanski s.p. pa ni sporna.

Seveda je, če izdajaš račune svojemu d.o.o.. V bistvu še bolj, ker gre za še večje izogibanje davkov (minimalni prispevki na plači in fiksni na s.p,, če si normiranec pa še fiksna obdavčitev). Šlo bi skozi edino, če bi opravljal dve razčični storitvi (recimo programiranje v sluzbi in ciscenje popoldne), samo kdo bi ti pa to verjel.

yonna:
Osvisno kaj je zate sporno. Dovoljeno je, je pa malo treba paziti na relacije in zneske.

Če imaš d.o.o. in popoldanski s.p. in imaš na d.o.o. minimalca, s.p. pa d.o.o. izda mesečno račun za 10k € za fiktivne "poslovne" storitve, potem FURSU ne bo všeč. ALi pa imeti na d.o.o. nič dobička, ker bi ves plus peljal na s.p. zato, ker bi bilo tam manj obdavčeno.

Potrebno je paziti na transferne (realne cene) in imeti tudi izdane račune od drugih podjetij. Ni pa zadeva res nikoli 100% safe.

Seveda je, če izdajaš račune svojemu d.o.o.

Točno to sem jaz napisal :)

Torej. Naenkrat imeti s.p. in d.o.o. ni sporno. Sporno je, če si s.p. in d.o.o. izmenjujeta račune, še posebej, če je ta tvoj d.o.o. edina stranka, cene niso tržne itd.

Nejc:
D.o.o. normiranec obstaja (X.a poglavje vZDDPO-2) , vendar je nekoliko drugače obdavčen. Medtem, ko je stopnja pri s.p. 20%, ZDDPO-2 v 60. členu določa, da se davek plačuje po stopnji 17% od davčne osnove. Torej pri normirancih efektivno po 3,4%. Je pa pri d.o.o. malo težje/dražje priti do denarja, ki se prelije na osebni račun.

Kar se tiče meje 100.000 evrov, ni nujno, da je še kdo v podjetju dodatno zaposlen poleg s.p. Pogoj za mejo 100.000 € je, da je pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev - to je lahko s.p. sam, če ima navadni s.p.. Če pa ima zavezanec popoldanski s.p., pa mora nekoga zaposliti oziroma zavarovati za polni delovni čas za vsaj 5 mesecev...

To je pa dobro vedet. Hvala za info!