TIRS nova odgovori

12 naročnikov

v tej temi bom lepil nove odgovore na vprašanja, ki jih objavlja TIRS in se (lahko) tičejo spletne trgovine

http://www.ti.gov.si/si/vprasanjainodgovori/pogostavprasanja/vsavprasanja/

prilepil sem samo nove objave (zadnih par dni) ... tako da priporočam iskanje za celovite informacije na TIRSU:

link

link

Vprašanje številka 00122, popravljeno 2. 10. 2014

Spletna trgovina – določila katerih predpisov mora spoštovati prodajalec, ki se odloči za prodajo potrošnikom na takšen način?

Odgovor:

Tržni inšpektorat RS nadzoruje izvajanje treh predpisov, ki jih mora podjetje, ki se odloči za prodajo preko spleta, spoštovati pri opravljanju svoje dejavnosti, in sicer:

Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot),
Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT),
Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1).

V nadaljevanju povzemamo predvsem določila, na katera mora biti podjetje pozorno pri samem odločanju, oblikovanju in "odprtju" spletne trgovine.

Spletna trgovina oziroma sklepanje pogodb preko spleta sodi med t. i. pogodbe na daljavo, ki jih ZVPot ureja v posebnem poglavju in jih definira kot pogodbe o dobavi blaga in opravljanju storitev, ki se sklepajo med podjetjem in potrošnikom na podlagi organizirane prodaje na daljavo ali sistema opravljanja storitev brez istočasne fizične prisotnosti pogodbenih strank, ki ga vodi podjetje in ki namen sklenitve uporablja izključno eno ali več sredstev za komunikacijo na daljavo (mednje sodi tudi splet).

Izrecno pa ZVPot navaja pogodbe, za katere se določila omenjenega poglavja ne uporabljajo, in sicer so to:
pogodbe o gradnji in prodaji nepremičnin, o prenosu drugih pravic na nepremičninah ter o bistvenih spremembah namembnosti stavb in najemne pogodbe za bivanje, o socialno varstvenih storitvah, o socialnih stanovanjih in o varstvu otrok, ki jih zagotavlja država, od nje pooblaščeni ponudniki ali od nje priznane dobrodelne organizacije, pri čemer se v to izjemo ne uvrščajo npr. tovrstne storitve zasebnih ponudnikov brez pooblastila državnih organov,
pogodbe o zdravstveni in lekarniški dejavnosti, v skladu s predpisi na področju zdravstva,pogodbe o igrah na srečo,
pogodbe o finančnih storitvah,pogodbe o turističnih aranžmajih,pogodbe o časovnem zakupu nepremičnin,pogodbe, sklenjene z nosilcem javnega pooblastila, ki je skladno s predpisi zavezan k neodvisnosti in nepristranskosti dajanja informacij,pogodbe o prodaji hrane, pijače ali drugega blaga, ki je namenjeno vsakodnevni porabi in ga podjetje redno in pogosto dobavlja potrošniku na njegov dom, prebivališče ali delovno mesto,pogodbe o prevozu potnikov, razen določb drugega in tretjega odstavka 43.c člena,
pogodbe, ki so sklenjene z uporabo prodajnih avtomatov ali v poslovnih prostorih, opremljenih s prodajnimi avtomati,pogodbe, sklenjene z operaterji telekomunikacij preko javnih telefonskih govorilnic, za njihovo uporabo ali za uporabo ene povezave, ki jo potrošnik vzpostavi po telefonu, internetu ali telefaksu.

Na splošno lahko zapišemo, da mora podjetje po ZVPot:

s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku (prvi odstavek 2. člena),
omogočiti, da so v spletni trgovini oziroma na spletnih straneh na voljo vsi podatki iz tretjega odstavka 2. člena, prvega odstavka 25.b člena in prvega odstavka 43.b člena.

Potrošniku morajo biti tako pred sklenitvijo pogodbe na voljo naslednji podatki:

glavne značilnosti blaga ali storitev v obsegu, ki ustreza nosilcu podatkov in blagu ali storitvam,
firma, sedež podjetja in telefonska številka podjetja, kadar je ta na voljo,
končna cena blaga ali storitve, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga ali storitve ni mogoče izračunati vnaprej,
informacija o morebitnih dodatnih stroških prevoza, dostave ali pošiljanja ali opozorilo, da taki stroški lahko nastanejo, če jih ni mogoče vnaprej izračunati,
plačilni pogoji ter pogoji dostave in izvedbe storitve, rok dostave blaga ali izvedbe storitve, kadar je to potrebno,
informacija o pritožbenem postopku pri podjetju,
seznanitev z odgovornostjo podjetja za stvarne napake,
možnost in pogoji poprodajnih storitev in prostovoljne garancije, kadar je to potrebno,
trajanje pogodbe, kadar je to primerno, in pogoji za odstop od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, ali pogodbe s samodejnim podaljševanjem,
funkcionalnost, vključno z veljavnimi ukrepi za tehnično zaščito digitalne vsebine, kadar je to primerno,
informacija o združljivosti digitalne vsebine s strojno in programsko opremo, s katero je podjetje seznanjeno oziroma bi moralo biti seznanjeno,
naslov, na katerem podjetje dejansko opravlja dejavnost, telefonska številka, številka telefaksa in naslov elektronske pošte podjetja, kadar so na voljo, po potrebi pa tudi firma in sedež podjetja, v imenu katerega deluje in na katerega lahko potrošnik naslovi svojo pritožbo,
naslov sedeža podjetja, če se razlikuje od naslova iz prejšnje alineje, in po potrebi naslov podjetja, v imenu katerega deluje in na katero lahko potrošnik naslovi pritožbo,
stroški, povezani z uporabo komunikacijskega sredstva, če se razlikujejo od osnovne tarife,
pogoji, roki in postopek za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga v skladu s 43.č in 43.d členom ZVPot skupaj z obrazcem za odstop od pogodbe iz petega odstavka b43.d člena,
navedba, da potrošnik krije stroške vračila blaga v primeru odstopa od pogodbe, če je potrebno,
navedba neobstoja pravice do odstopa od pogodbe, če potrošnik v skladu s petim odstavkom 43.č člena nima pravice do odstopa in po potrebi o okoliščinah, v katerih potrošnik izgubi pravico do odstopa od pogodbe,
obstoj kodeksov ravnanja in dostopnosti do morebitnih kodeksov ravnanja,
minimalno trajanje obveznosti potrošnika na podlagi pogodbe, če je to potrebno,
možnosti izvensodnega reševanja sporov in druga pravna sredstva, ki se uporabljajo za podjetja, ter njihova dostopnost, če je potrebno,
podatki o podjetju, vključno z elektronskim naslovom,
podatki o vpisu v register oziroma drugo javno evidenco z navedbo registra oziroma evidence in številke vpisa,
naziv pristojnega državnega organa, zbornice ali druge nadzorne organizacije, če za svojo dejavnost potrebuje posebno dovoljenje,
naziv poklicne zbornice oziroma združenja, poklicnega naziva in države, v kateri je bil ta podeljen, ter napotil na veljavna poklicna pravila te države in načinov dostopa do njih, če gre za poklic oziroma dejavnost, za katera so predpisani posebni pogoji ali obvezno združevanje v zbornice ali podobna združenja,
podatki o obveznosti plačila davka na dodano vrednost in s tem povezanih predpisanih podatkov.

Navedene podatke mora podjetje potrošniku zagotoviti v enostavnem in razumljivem jeziku na način, ki je primeren za uporabljeno sredstvo za komunikacijo na daljavo.

Preden pogodba, ki se sklepa na daljavo z uporabo elektronskih sredstev, zavezuje potrošnika k plačilu, pa mora podjetje jasno in v vidni obliki potrošnika preden odda naročilo opozoriti na:

glavne značilnosti blaga ali storitev v obsegu, ki ustreza nosilcu podatkov in blagu ali storitvam,
končno cena blaga ali storitve, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga ali storitve ni mogoče izračunati vnaprej,
informacijo o morebitnih dodatnih stroških prevoza, dostave ali pošiljanja ali opozorilo, da taki stroški lahko nastanejo, če jih ni mogoče vnaprej izračunati,
trajanje pogodbe, kadar je to primerno, in pogoji za odstop od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, ali pogodbe s samodejnim podaljševanjem,
minimalno trajanje obveznosti potrošnika na podlagi pogodbe, če je to potrebno,
pri pogodbi, sklenjeni za nedoločen čas, ali pogodbi, ki vključuje naročnino, navedbo, da končna cena vsebuje skupne stroške za obračunsko obdobje (kadar skupnih stroškov ni mogoče vnaprej izračunati, podjetje navede način izračuna cene).

Podjetje mora tudi zagotoviti, da potrošnik v postopku oddaje naročila izrecno potrdi, da se z oddajo naročila strinja s plačilom. Zakon določa, da mora biti funkcija, ki sproži oddajo naročila, označena z besedami "naročilo z obveznostjo plačila" ali drugo izjavo, iz katere nedvoumno izhaja, da je z oddajo naročila povezana obveznost plačila podjetju.

V razumnem času po sklenitvi pogodbe na daljavo, vendar najkasneje pred dostavo blaga ali začetkom opravljanja storitve, pa mora podjetje potrošniku zagotoviti potrdilo o sklenjeni pogodbi na trajnem nosilcu podatkov, ki vsebuje vse informacije iz prvega odstavka 43.b člena ZVPot ter soglasje potrošnika iz 13. točke petega odstavka 43.č člena ZVPot, če je to potrebno.

Dodatne zahteve podjetjem, ki sklepajo pogodbe v elektronski obliki, postavlja tudi ZEPT. Ta npr. določa, da mora ponudnik storitev pred oddajo naročila v elektronski obliki jasno, razumljivo in nedvoumno:

opisati tehnične postopke za sklenitev pogodbe,
navesti, ali bo shranil besedilo pogodbe in ali bo dostopno prejemniku storitve,
opisati tehnična sredstva za prepoznavanje in popravo napak pred oddajo naročila,
poleg slovenščine navesti ostale jezike, v katerih je mogoče skleniti pogodbo.

Za konec pa naj še zapišemo, da mora podjetje glede na svoj status imeti dejavnost ponujanja in prodaje blaga oziroma storitev na daljavo, ki jo opravlja, določeno v statutu ali družbeni pogodbi oziroma ustrezno priglašeno. V nasprotnem primeru gre za delo na črno po ZPDZC-1.

http://www.ti.gov.si/si/vprasanjainodgovori/pogostavprasanja/vsavprasanja/vprasanje_00122/

VPRAŠANJE 00245
Vprašanje številka 00245, popravljeno 6. 10. 2014

Ali je v skladu s predpisi, da spletni trgovec trži rabljene izdelke s 15-dnevno garancijo, za doplačilo 40 EUR pa se lahko dokupi 12-mesečna garancija?

Odgovor:

Po 19. členu Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) mora prodajalec za tisto rabljeno blago, za katero mora prodajalec izdati garancijo za brezhibno delovanje, izdati garancijo za obdobje najmanj enega meseca. Takšno blago so na podlagi Pravilnika o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje tudi cestna motorna vozila, priklopna vozila in vozila s pomožnim motorjem.

Spletni trgovec rabljenih avtomobilov bi tako najprej moral izdati garancijo za obdobje najmanj enega meseca.

V zvezi s prodajo dodatne 12- mesečne garancije, pa bi tovrstno poimenovanje (garancija) lahko pomenilo nepošteno poslovno prakso, v kolikor dokup garancije dejansko pomeni obliko zavarovanja za škodo in imetniku ne zagotavlja enakih pravic kot garancija v smislu ZVPot.

VPRAŠANJE 00149
Vprašanje številka 00149, popravljeno 2. 10. 2014

V medijih (predvsem tiskanih ter tudi televizijskih oglasih) se pojavlja precej podjetij, ki ponujajo različne plačljive vsebine za mobilni aparat (melodije, slike, ozadja, ipd.), ki jih potrošnik lahko naroči s poslanim SMS sporočilom. Še več je takšnih, ki oglašujejo brezplačne vsebine, naročilo katerih pa je povezano z včlanitvijo v enega od t.i. SMS klubov in s tem prejemanjem določenega števila plačljivih SMS sporočil (npr. 4 sporočila mesečno) s takšno ali drugačno vsebino – včasih potrošnik prejema dodatne vsebine za svoj telefon, včasih pa gre zgolj za oglase za blago in storitve nekega tretjega podjetja. V omenjene SMS klube podjetja potrošnike včlanjujejo tudi preko sodelovanj v nagradnih igrah, reševanj križank in podobno. Kakšne so zakonske obveznosti podjetij, ki se ukvarjajo s takšno dejavnostjo oziroma kakšne so pravice potrošnikov?

http://www.ti.gov.si/si/vprasanjainodgovori/pogostavprasanja/vsavprasanja/vprasanje_00149/

1. 10. 2014 GREEN COFFEE, NIDORA ipd. oziroma prodaja takšnih izdelkov preko interneta Tržni inšpektorat RS je prejel že kar nekaj prijav, ki so se nanašale na nakup prehranskih dopolnil kot so GREEN COFFEE, GREEN COFFEE PURE, NIDORA ipd. preko interneta, pri čemer so potrošniki v prijavah navajali predvsem nedelovanje kupljenega izdelka ter težave pri uveljavljanju zahtevka za vračilo plačanega zneska.

Skupno vsem prejetim prijavam je:
- da so potrošniki nakup opravili preko interneta, pri čemer so ponudbo ponavadi zasledili pri brskanju po drugih spletnih straneh (npr. v t.i. pasicah ob straneh, v obliki oglasnih sporočil),
- da je ponudnik potrošnikom obljubljal 100% garancijo oziroma zadovoljstvo in da lahko potrošnik, če s kupljenim izdelkom ni zadovoljen, izdelek vrne,
- da so bile ponudbe v slovenskem jeziku,
- da v okviru ponudbe niso bili navedeni podatki o ponudniku/prodajalcu ali so bili le ti navedeni na takšen način, da jih je opazil le potrošnik, ki si je ponudbo res dobro pregledal, ali pa so bili ti podatki pomanjkljivi (npr. le firma ponudnika, ne pa tudi njegov sedež),
- da je v primerih, ko so bili podatki o ponudniku navedeni, kot ponudnik nastopalo podjetje s sedežem v tretji državi (državi izven Evropske unije),
- da je bil kontakt s ponudnikom mogoč povečini le preko elektronske pošte,
- da se je v primerih, ko je bila navedena kontaktna telefonska številka, ki je na prvi pogled dajala vtis, da pripada ponudniku s sedežem na ozemlju Republike Slovenije, izkazalo, da se telefonska številka nahaja v omrežju tujega operaterja.

Glede na navedeno Tržni inšpektorat RS potrošnikom odsvetuje nakup izdelkov, katerih izvora, sestave ter s tem učinkovanja ni mogoče vnaprej preveriti, hkrati pa je uveljavljanje pravic potrošnikov zoper ponudnike iz tretjih držav zelo oteženo ali celo nemogoče.

Tržni inšpektorat RS je sicer na splošno opazil povečano ponudbo s strani tujih podjetij, ki potrošnike preko interneta nagovarjajo v slovenskem jeziku. Pri tem ne gre zgolj za prodajo prehranskih dopolnil, temveč tudi drugega blaga, npr. v zadnjem času posebej aktualnih kuponov za določeno blago. Potrošnikom zato svetujemo previdnost pri nakupu izdelkov preko interneta, še posebej naj bodo pozorni na identiteto ponudnika ter njegovo kredibilnost. Nakup izdelka preko interneta od neznanega ponudnika ali nepreverjenega ponudnika, sploh če ima ta sedež v t.i. tretji državi, je namreč tvegan, saj ni nujno, da bo potrošnik izdelek sploh prejel, če ga bo prejel, pa lahko ne bo ustrezal pričakovanjem potrošnika glede na opis, podan s strani ponudnika. V okviru možnosti, ki jih omogoča današnja tehnologijo, lahko sicer potrošniki veliko informacij o ponudniku in ponujenih izdelkih pridobijo že preko spleta, tako lahko npr. pred odločitvijo za nakup preverijo tudi morebitne izkušnje drugih kupcev s ponudnikom (npr. preko različnih forumov).

Potrošnikom, ki svoje nakupe opravljajo preko interneta, hkrati priporočamo, da si ogledajo tudi spletne strani https://www.varninainternetu.si/, preko katerih Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT uporabnike interneta seznanja z varno uporabo interneta ter s pastmi, na katere lahko uporabnik naleti pri tem.

Na kakšen način oziroma kam se vrne kupnina, glede na to, da Zakon o varstvu potrošnikov ne določa, na kakšen način oziroma kam se vrne kupnina. Ali potrošniki lahko izbirajo ali se kupnina vrne s poštno nakaznico ali na TRR, saj nekateri potrošniki namreč nimajo osebnega računa?

http://www.ti.gov.si/si/vprasanjainodgovori/pogostavprasanja/vsavprasanja/vprasanje_00338/

Odgovor:

Vračilo kupnine pri pogodbi, sklenjeni na daljavo, je urejeno v 43.d členu Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki v tretjem odstavku določa, da podjetje vrne prejeta plačila potrošniku z enakim plačilnim sredstvom, kot ga je uporabil potrošnik, razen če je potrošnik izrecno zahteval uporabo drugega plačilnega sredstva in če potrošnik zaradi tega ne nosi nobenih stroškov. Nadalje je v četrtem odstavku istega člena še določeno, da potrošnik ne more zahtevati povračila dodatnih stroškov, ki so nastali, če se je izrecno odločil za drugo vrsto pošiljke, kakor je cenovno najugodnejša standardna pošiljka, ki jo ponuja podjetje.

Slučajno kdo ve, če je res, da je zdaj treba strankam vračati kupnino v roku 14. dni in ne več v 30?

Vprašanje številka 00157, popravljeno 2. 10. 2014

V skladu z drugim odstavkom 43.d člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) mora podjetje potrošniku, ki je izkoristil pravico do odstopa, nemudoma oziroma najpozneje v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe, vrniti vsa prejeta plačila

http://www.ti.gov.si/si/vprasanjainodgovori/pogostavprasanja/vsavprasanja/vprasanje_00157/

43.d člen Zakon o varstvu potrošnikov:

V primeru odstopa od pogodbe podjetje nemudoma oziroma najpozneje v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe vrne vsa prejeta plačila.

Hvala. Torej 14 dni po prejemu obvestila o preklicu od pogodbe? Tudi, če ti un v tem roku ne vrne izdelka? Ali se je tudi spremenil rok v katerem mora kupec vrniti izdelek?