Spletna prodaja in dropshipping...

14 naročnikov

Glede na to, da se zdaj že dve trgovine prodajata tukaj, sem malo razmišljal glede spletne prodaje, ker se na prvi pogled zdi dokaj mikavna priložnost. Sklepam pa, da so te zaloge kar showstopper v tem poslu, sploh kadar ni na voljo veliko kapitala.

Kot rešitev se ponuja dropshipping, pa me zanima, če imamo tukaj kakšnega trgovca, ki posluje preko tega?

Predvsem me zanima, kakšne so izkušnje, in kako to potem deluje v realnosti, in če imamo v EU kakšnega pametnega dropship ponudnika?

Do raznih kitajskih ponudnikov mi ni, ker je pomojem roba vprašljiva, sploh če gre za neke "brand" produkte, ali se motim?

V glavnem, na plan z izkušnjami, nasveti, etc., kar se tiče dropshipping, in pa o spletni prodaji, da vidim, če je to nekaj za mene ali ne :).

Hvala!

vem, stara tema. ampak ima kdo kakšen primer pogodbe za dropshiping?

darkside:
vem, stara tema. ampak ima kdo kakšen primer pogodbe za dropshiping?

Če se ne motim je pogodba enaka pogodbi za distributerja, le dodana je točka o embalaži pa še kakšna podrobnost...

Evo, za vse ki vas (nas) zanimajo podrobnosti glede dropshippinga...

Danes sem komaj po več kot enem tednu uspel najti gospoda iz enega računovodskega servisa, ki je vsaj približno vedel kaj je to dropshipping, zato vam bom na kratko obrazložil kaj mi je povedal.

In sicer vzemimo primer, da je naš dropshipper iz Nemčije, prodajali pa bi v SLO po sistemu stranka naroči pri meni, jaz naročim isti izdelek pri nemškem dropshipperju, ki pošlje izdelek direktno moji stranki brez navedbe njegovih podatkov oz. navede svojo firmo, preko katere ne posluje in je samo za namene dropshippinga, torej se ne da preveriti od katere firme je dejansko paket oz. nekaj v tem smislu. Če nimamo namena postati davčni zavezanec izvor blaga iz EU ne sme preseči 10.000€ (dobavitelju plačamo nemški DDV, slovenski stranki zaračunamo samo ceno izdelka + maržo brez DDV), nad tem zneskom moramo postati davčni zavezanec in nam mora dobavitelj prodati izdelek brez DDV, nato pa ga zaračunamo naši stranki in ga plačamo v SLO.

Drugo vprašanje se pojavlja pri prevoznih listinah / prevzemnicah. Naš dobavitelj iz Nemčije bo moral imeti prevozno listino, s katero dokazuje, da je blago zapustilo Nemčijo, to prevozno listino pa mora podpisati tudi prevzemnik blaga. Kopijo prevozne listine moramo imeti tudi mi za potrebe knjiženja in davčnega nadzora. Če bomo potrjevali prevzem blaga brez, da bi ga videli, obstaja tveganje, da potrdite prevzem blaga, ki ga kupec ni nikoli prejel. Če bo kot prevzemnik blaga nastopal kupec, pa moramo pridobiti kopije potrjenih prevzemnic od dobavitelja v Nemčiji.

Primer čezmejne prodaje:

Če bomo prodajali tudi v drugih državah EU je pomembno, da naša prodaja ne bo presegla 35.000€ - 100.000€ (odvisno od države) v koledarskem letu, saj moramo v nasprotnem primeru pridobiti davčno št. države v kateri prodajamo in tam tudi plačati davek.

Še vedno pa mi ni povsem jasno glede zakonov in sicer, če moram spletno trgovino prilagodit zakonom vsake države v kateri prodajam, ali je veljavna zakonodaja države v kateri je sedež podjetja, torej Slovenija?

Prosim za vaše komentarje in popravke...

LP

Tudi sam delam na spletni trgovini. Šlo naj bi za nizko cenovne izdelke in dropship. Se pravi brez zaloge. Kar se moji računovodkinji ni zdelo nič posebno kompliciranega. Račune strankam izdajam jaz. Od dropshper-jev pa naj bi na tedenskem/mesečnem nivoju zahteval izdajo računa za robo, ki so jo poslali. Šlo bi za robo iz držav tretjega sveta (kitajska), bi pa bili vedno paketi do vrednosti 24 eur oz. do tiste omejitve za carino oziroma davek.

Po prebiranju tele teme pa se mi zdi, da to vse preveč lahko izgleda. Me zanima kaj vi mislite o tem. Je tu vse v redu?

Načeloma planirava z računovodkinjo poslati še vprašanje na davčno upravo pred začetkom poslovanja.

wingback:
Tudi sam delam na spletni trgovini. Šlo naj bi za nizko cenovne izdelke in dropship. Se pravi brez zaloge. Kar se moji računovodkinji ni zdelo nič posebno kompliciranega. Račune strankam izdajam jaz. Od dropshper-jev pa naj bi na tedenskem/mesečnem nivoju zahteval izdajo računa za robo, ki so jo poslali. Šlo bi za robo iz držav tretjega sveta (kitajska), bi pa bili vedno paketi do vrednosti 24 eur oz. do tiste omejitve za carino oziroma davek.

Po prebiranju tele teme pa se mi zdi, da to vse preveč lahko izgleda. Me zanima kaj vi mislite o tem. Je tu vse v redu?

Načeloma planirava z računovodkinjo poslati še vprašanje na davčno upravo pred začetkom poslovanja.

Če imaš namen delat dropshipping iz kitajske lahko kar pozabiš, saj pogrneš že pri tovornem listu oz. potrdilu, da je kupec prejel naročeno robo. Potem je tu še vprašanje DDV, carine, dobavni roki,... Skratka preveč komplikacij. Nočem ti jemat veselja, vendar rajše razmišljaj v smeri, da uvoziš 10 artiklov po 100 kos vsakega, ko to prodaš naročiš novo zalogo ter razširiš ponudbo.

Hmm.. Zanimivo. Kakšna je razlika, če sam naročim nekaj iz kitajske ali če nekomu plačam vrednost izdelka in nekaj provizije, če recimo sam nimam kreditne kartice?

Če bi izdal recimo račun samo za provizijo (se pravi stranka ve kolikšna je dejanska cena izdelka iz tujine) bi pa bilo OK?

wingback:
Hmm.. Zanimivo. Kakšna je razlika, če sam naročim nekaj iz kitajske ali če nekomu plačam vrednost izdelka in nekaj provizije, če recimo sam nimam kreditne kartice?

Če bi izdal recimo račun samo za provizijo (se pravi stranka ve kolikšna je dejanska cena izdelka iz tujine) bi pa bilo OK?

V tem primeru bi lahko nudil neke vrste storitev naročanja iz tujine, stranki pa bi izdal račun za opravljeno storitev in ne za izdelek, torej nebi smel imeti spletne trgovine, ampak spletno stran v smislu "Nimate kreditne kartice? Mi naročimo za vas!" ali nekaj podobnega, nato stranka tebi pošlje link do izdelka, ti pa njej tvojo ponudbo kolko bi jo stalo, če bi ti njej naročil, račun pa kot si že napisal, izdaš samo za provizijo...

Teoretično bi to šlo, če sem kaj narobe napisal me naj kdo popravi...

majstore:

wingback:
Hmm.. Zanimivo. Kakšna je razlika, če sam naročim nekaj iz kitajske ali če nekomu plačam vrednost izdelka in nekaj provizije, če recimo sam nimam kreditne kartice?

Če bi izdal recimo račun samo za provizijo (se pravi stranka ve kolikšna je dejanska cena izdelka iz tujine) bi pa bilo OK?

V tem primeru bi lahko nudil neke vrste storitev naročanja iz tujine, stranki pa bi izdal račun za opravljeno storitev in ne za izdelek, torej nebi smel imeti spletne trgovine, ampak spletno stran v smislu "Nimate kreditne kartice? Mi naročimo za vas!" ali nekaj podobnega, nato stranka tebi pošlje link do izdelka, ti pa njej tvojo ponudbo kolko bi jo stalo, če bi ti njej naročil, račun pa kot si že napisal, izdaš samo za provizijo...

Teoretično bi to šlo, če sem kaj narobe napisal me naj kdo popravi...

Kot prvo zakaj nebi smel oglaševati izdelkov na tej strani kjer nudim storitev naročanja za uporabnike? Enostavno naberejo kaj bi radi imeli, dodajo v košarico in namesto plačila zahtevajo predračun v katerem pošljem ceno izdelkov in provizijo, ki jo bi zaračunal za to naročilo. Ko plačajo pošljem samo račun za provizijo. Seveda sproti nudim še info o statusu naročila in podobno.

Kot drugo: v začetku je bil namen tak potem se itak apetiti malo povečajo (beri zaslužek) in se je ideja spreobrnila v "dropship" spletno trgovino.

Jasno, če dropship trgovina zaradi takšnih in drugačnih razlogov ne bo pila vode se vrnem na prvotno idejo in bo stran verjetno affiliate (ga ponujajo), ki bo imela dodatno funkcijo za posredovanje naročil za uporabnike, ki nimajo kreditnih kartic seveda proti plačilu provizije.

Nekako sem računal na to, da lahko obstajajo komplikacije pri dropshipingu in ja imam B (oziroma prvotni) plan za rezervo.

Gre pa za moje pojme za dokaj nasičeno nišo kitajskih produktov na našem trgu, ki se ponujajo tudi na raznih kuponko straneh in ja cene so nabite do amena. Če zadeva zaživi zna kar nekaj trgovin, ki so do sedaj prodajale to robo, imeti tezave. No ali pa ne, prednost njih je jasno dobavni rok. Bomo videli.

Prosim razloži mi, zakaj ne bi smela zadeva biti v stilu spletne trgovine? Verjetno bo dosti uporabnikom lažje izbrati zadeve v slovenskem jeziku, kot angleščini? Za tole ne vidim nobene ovire.

wingback:

majstore:

wingback:
Hmm.. Zanimivo. Kakšna je razlika, če sam naročim nekaj iz kitajske ali če nekomu plačam vrednost izdelka in nekaj provizije, če recimo sam nimam kreditne kartice?

Če bi izdal recimo račun samo za provizijo (se pravi stranka ve kolikšna je dejanska cena izdelka iz tujine) bi pa bilo OK?

V tem primeru bi lahko nudil neke vrste storitev naročanja iz tujine, stranki pa bi izdal račun za opravljeno storitev in ne za izdelek, torej nebi smel imeti spletne trgovine, ampak spletno stran v smislu "Nimate kreditne kartice? Mi naročimo za vas!" ali nekaj podobnega, nato stranka tebi pošlje link do izdelka, ti pa njej tvojo ponudbo kolko bi jo stalo, če bi ti njej naročil, račun pa kot si že napisal, izdaš samo za provizijo...

Teoretično bi to šlo, če sem kaj narobe napisal me naj kdo popravi...

Kot prvo zakaj nebi smel oglaševati izdelkov na tej strani kjer nudim storitev naročanja za uporabnike? Enostavno naberejo kaj bi radi imeli, dodajo v košarico in namesto plačila zahtevajo predračun v katerem pošljem ceno izdelkov in provizijo, ki jo bi zaračunal za to naročilo. Ko plačajo pošljem samo račun za provizijo. Seveda sproti nudim še info o statusu naročila in podobno.

Kot drugo: v začetku je bil namen tak potem se itak apetiti malo povečajo (beri zaslužek) in se je ideja spreobrnila v "dropship" spletno trgovino.

Jasno, če dropship trgovina zaradi takšnih in drugačnih razlogov ne bo pila vode se vrnem na prvotno idejo in bo stran verjetno affiliate (ga ponujajo), ki bo imela dodatno funkcijo za posredovanje naročil za uporabnike, ki nimajo kreditnih kartic seveda proti plačilu provizije.

Nekako sem računal na to, da lahko obstajajo komplikacije pri dropshipingu in ja imam B (oziroma prvotni) plan za rezervo.

Gre pa za moje pojme za dokaj nasičeno nišo kitajskih produktov na našem trgu, ki se ponujajo tudi na raznih kuponko straneh in ja cene so nabite do amena. Če zadeva zaživi zna kar nekaj trgovin, ki so do sedaj prodajale to robo, imeti tezave. No ali pa ne, prednost njih je jasno dobavni rok. Bomo videli.

Prosim razloži mi, zakaj ne bi smela zadeva biti v stilu spletne trgovine? Verjetno bo dosti uporabnikom lažje izbrati zadeve v slovenskem jeziku, kot angleščini? Za tole ne vidim nobene ovire.

Izraz spletna trgovina ti že sam pove, da ti nekaj prodajaš, ti pa bi nudil storitev. Ti seveda lahko imaš spletni katalog, kjer si stranka izbere izdelke, ti pošlje povprašvevanje in tako naprej, vendar mora biti jasno zapisano, da nisi ti prodajalec in da ne odgovarjaš za dobavni rok, morebitno izgubo pošiljke, poškodovano pošiljko, napačen izdelek,... torej ti stranki posreduješ printscreen naročila iz dx.com, tinydeal.com,... ter se tako zavaruješ, da si dejansko naročil prave izdelke in svoj račun za provizijo. V glavnem stranka mora skozi cel postopek naročanja vedet, da naroča iz kitajske in na lastno odgovornost in da si ti samo posrednik.

Ja po temle odgovoru se že nekako bolj nagibam k taki rešitvi. Če pomislim, da bi se bilo potrebno ubadati še s takimi problemi, kot so poškodovana, izgubljena roba itd... Konec koncev, če hočeš ponuditi nizke cene in neke normalne provizije si ne moreš privoščit tega dela za take zneske. Vsekakor pa mi nisi vzel veselja, ker sem na te težave nekako računal. :)

Aja mimogrede, sem pa te robe naročil kar relativno veliko za mojo in njene kolegice in se je zgodilo le enkrat, da roba ni prispela pa še to je vprašanje, če je ponovno poslal, ker je šlo za reklamacijo provotne pošiljke (dva kosa) in je kao rekel, da bo poslal še enkrat na svoje stroške (verjetno me je nategnil). Drugače pa res nobenih problemov.