Kličem na inšpektorat ...

Zdravo!

V glavi je ena zgodba, ko pa kličem na inšpektorat, pa vedno drugačna - zanimivo, hmm ali pa tudi ne. :(

Skratka - spletna prodaja - prodaš:

  • stranka prejme domov puhalnik / sesalnik listja, malo posesa vrt in ugotovi, da pa to ni to, kar je pričakovala. Itak, vrne v roku, ampak v vreči, škatli in še kje je listje, blato ... znaki uporabe.

  • stranka prejme domov parni čistilnik, počisti dom, mogoče gre še do stare mame, pa popuca laminat še pri njej in spet ista zgodba - vrne v roku, voda je še v mašini, krpica seveda več ni kot nova, embalaža strgana.

Stopim v kontakt z inšpektoratom:

  1. odgovor: spletna prodaja ni prodaja na "preizkušnjo" in niste dolžni vrniti denarja.
  2. odgovor: nisem specializiran za spletno prodajo, bom dal kolegico. 3. odgovor (PAZI ZDAJ TO!!!): Če je stranka vrnila artikel v roku, ste ji dolžni vrniti denar, kljub temu, da je izdelek bil preizkušen in ima znake uporabe. Nato lahko greste kot podjetje v civilno tožbo, da od stranke povrnete stroške. HA!? In ta izdelek prodate naprej, kot "rabljeno blago".

Ja pa dobro, no - kaj je zdaj to!? Kaj je prav in kaj ne?

Zanima me, kako rešujete takšne primere? Verjetno jih imamo vsi kar nekaj ...

Hvala za odgovore in lep pozdrav!

11 odgovorov

https://slo-tech.com/forum/t515929/p4133183#p4133183

  1. Kaj pomeni zgolj preizkus blaga in kdaj gre že za njegovo uporabo, je odvisno od vrste blaga. Izhajati je potrebno iz predpostavke, da mora biti položaj potrošnika, ki blago kupuje blago na daljavo, enak položaju, ki ga ima potrošnik, ki blago kupuje v trgovini. Za namen ugotavljanja narave, lastnosti in delovanja blaga mora tako potrošnik z njim ravnati in ga pregledovati samo na način, ki je dovoljen tudi
    v trgovini[3]. Ob takem izhodišču se ocenjuje, da naprava 2000 posnetkov, čeprav gre za kompleksen DSLR fotoaparat, presega preizkus izdelka in pomeni že njegovo uporabo.

  2. Vendar, ali je zato tožnikova pravica do odstopa od pogodbe prenehala?

  3. Kot pravilno ugotavlja tožnik Zakon o varstvu potrošnikov določa zgolj, da je potrebno blago vrniti nepoškodovano in v nespremenjeni količini (tretji odstavek 43d. člena ZVPot). Zakon torej ne predpisuje, da bi moral potrošnik vrniti blago neuporabljeno.